torek, 14. januar 2014
Begunjska Vrtača, Lenuhova, 13.01.2014
Informacije o ugodnih razmerah me prepričajo, da preplezam to grapo.
ponedeljek, 20. februar 2012
nedelja, 6. april 2008
nedelja, 30. marec 2008
sobota, 29. marec 2008
nedelja, 9. marec 2008
Snežnik (09.03.2008)
Tudi letos, prvo nedeljo po 8. marcu, dnevu žena je bil pohod na Snežnik. Sicer ne organiziran a kljub temu je bilo kar nekaj pohodnikov. Vremenska napoved je bila klavrna, to je bilo čutiti tudi na poti. Rahlo sneženje, ki se je začelo malo pred Sviščaki in megla sta spremljala pohodnike na celi poti. V koči, kjer ob vikendih dežurajo prizadevni člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, so bili veseli vsakega obiskovalca, kajti v takem vremenu je sicer kar malo dolgčas. Starega snega praktično ni več, novi, ki je padal pred nekaj dnevi pa je nepredelan. Sicer ga je na planem tako in tako raznesel veter. Snežnik se vsakokrat pokaže v drugačni podobi, a tudi to je čar poti, ki se vsako leto ponavljajo.
sobota, 1. marec 2008
Jurčičeva pot (01.03.2008)
Vsako leto, prvo soboto v marcu, se množice pohodnikov odpravijo po poteh Desetega brata, Jurčičevega literarnega junaka, in sicer od Višnje Gore do Muljave. Jutranji pogled na Višnjo goro je kazal veliko mravljišče pohodnikov, ki so se zgrinjali na mestni trg. Tu se je že odvijala proslava v spomin 115-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji, slavnostni govornik je bil predsednik PZS, Franc EKAR. Po začetnih formalnostih smo se podali na pot, ki se najprej vzpne do ostankov gradu višnjanskih gospodov. Ti so bili svoj čas strah in trepet preprostega prebivalstva, pa tudi ostalih popotnikov, predvsem trgovcev, ki so jih radi oropali. Čas je naredil svoje in grmovje veselo zarašča razvaline. V nadaljevanju poti se strmina umiri in že smo na Polževski planoti. Pozdravijo nas domačije vasi Pristava. Pot nadaljujemo zložno po gozdni poti, ki nas pripelje v Zavrtače. Tu se svet odpre proti Dolenjski in pozdravi nas značilna pokrajina s premnogimi vasicami in cerkvami. Za zbiratelje žigov je tu kontrolna točka, za vse pa bogata ponudba domačih gospodinj. Le še par korakov navzgor in že smo na Polževem, pri motelu. Tu je že pravi vrvež, ponudba je tudi obilna. Nadaljujemo po smučišču navzgor do cerkvice Sv. Duha. Tu si za cerkvenim zidom poskušamo poiskati zavetje za kratko malico in požirek pijače. Tudi cerkev je odprta za ogled. Pot nas vodi po senožetih, ki se na žalost zaraščajo do vasi Vrhe, Male in Velike poznajo poštarji. Tu se odpre pogled na Muljavsko in Ivanško kotlino, skratka lepo. Ob cesti v zaselku Roje vabi okrepčevalnica a jo kar spregledamo in nadaljujemo v rahlem spustu proti Laškovcu. Zaradi strmine in ozke poti se kolona zgosti in upočasni, pogled pa že uhaja proti cerkvi Sv. Janeza na Kravjeku (uradno "Pod Benekom"). Mimo samotnih kmetij pridemo do nje, osamljena zgradba sredi doline, obkrožena s polji in travniki. V rahlem vzponu dosežemo vas Oslica, v daljavi pa se že sliši hrup s prireditvenega prostora na Jurčičevini. Pohodnikov je vse več in znajdemo se na Muljavi, rojstnem kraju našega literata Josipa Jurčiča. Po krajšem postanku, ko nam dela družbo in dviguje razpoloženje sam Krjavelj, nadaljujemo mimo grajskih ribnikov (v resnici le še ostanki) proti vasicama Potok in Znojile. Tu se ustavimo, kajti diši po pasulju, ki se ga ne branimo. Veselo razpoloženi nadaljujemo naprej do izvira reke Krke, ki izvira iz Krške jame. Jama je znana iz turških časov kot skrivališče, sedaj pa po človeški ribici. Na bližnji kmetiji Podržaj v Gradičku še kavica in par besed z gospodarjem, ki se ukvarja s spravilom desk (posledice smrekovega lubadarja) in že smo na koncu vasi. Tu nas pozdravi izvir Poltarice, prvega pritoka Krke. Pred leti je bila tudi tu odkrita podzemna jama, ki pa je dostopna le jamarjem. Pred nami se dviguje zvonik farne cerkve sv. Kozma in Damijana, neposredno pod njo pa Osnovna šola Krka, ki jo je obiskoval že Jurčič in zapuščena gostilna Borštnik, svoj čas znana po brinovcu. V Vasi Krška vas obiščemo Zdravka, ki ima dobre klobase, tudi pijače se ni braniti. Preko travnikov nadaljujemo proti Znojilam, tu se pohodnice na kmetiji "Pri Špancu" oskrbijo z mlečnimi izdelki in že smo pri avtomobilih in letošnjega pohoda je konec.
Vsako leto, prvo soboto v marcu, se množice pohodnikov odpravijo po poteh Desetega brata, Jurčičevega literarnega junaka, in sicer od Višnje Gore do Muljave. Jutranji pogled na Višnjo goro je kazal veliko mravljišče pohodnikov, ki so se zgrinjali na mestni trg. Tu se je že odvijala proslava v spomin 115-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji, slavnostni govornik je bil predsednik PZS, Franc EKAR. Po začetnih formalnostih smo se podali na pot, ki se najprej vzpne do ostankov gradu višnjanskih gospodov. Ti so bili svoj čas strah in trepet preprostega prebivalstva, pa tudi ostalih popotnikov, predvsem trgovcev, ki so jih radi oropali. Čas je naredil svoje in grmovje veselo zarašča razvaline. V nadaljevanju poti se strmina umiri in že smo na Polževski planoti. Pozdravijo nas domačije vasi Pristava. Pot nadaljujemo zložno po gozdni poti, ki nas pripelje v Zavrtače. Tu se svet odpre proti Dolenjski in pozdravi nas značilna pokrajina s premnogimi vasicami in cerkvami. Za zbiratelje žigov je tu kontrolna točka, za vse pa bogata ponudba domačih gospodinj. Le še par korakov navzgor in že smo na Polževem, pri motelu. Tu je že pravi vrvež, ponudba je tudi obilna. Nadaljujemo po smučišču navzgor do cerkvice Sv. Duha. Tu si za cerkvenim zidom poskušamo poiskati zavetje za kratko malico in požirek pijače. Tudi cerkev je odprta za ogled. Pot nas vodi po senožetih, ki se na žalost zaraščajo do vasi Vrhe, Male in Velike poznajo poštarji. Tu se odpre pogled na Muljavsko in Ivanško kotlino, skratka lepo. Ob cesti v zaselku Roje vabi okrepčevalnica a jo kar spregledamo in nadaljujemo v rahlem spustu proti Laškovcu. Zaradi strmine in ozke poti se kolona zgosti in upočasni, pogled pa že uhaja proti cerkvi Sv. Janeza na Kravjeku (uradno "Pod Benekom"). Mimo samotnih kmetij pridemo do nje, osamljena zgradba sredi doline, obkrožena s polji in travniki. V rahlem vzponu dosežemo vas Oslica, v daljavi pa se že sliši hrup s prireditvenega prostora na Jurčičevini. Pohodnikov je vse več in znajdemo se na Muljavi, rojstnem kraju našega literata Josipa Jurčiča. Po krajšem postanku, ko nam dela družbo in dviguje razpoloženje sam Krjavelj, nadaljujemo mimo grajskih ribnikov (v resnici le še ostanki) proti vasicama Potok in Znojile. Tu se ustavimo, kajti diši po pasulju, ki se ga ne branimo. Veselo razpoloženi nadaljujemo naprej do izvira reke Krke, ki izvira iz Krške jame. Jama je znana iz turških časov kot skrivališče, sedaj pa po človeški ribici. Na bližnji kmetiji Podržaj v Gradičku še kavica in par besed z gospodarjem, ki se ukvarja s spravilom desk (posledice smrekovega lubadarja) in že smo na koncu vasi. Tu nas pozdravi izvir Poltarice, prvega pritoka Krke. Pred leti je bila tudi tu odkrita podzemna jama, ki pa je dostopna le jamarjem. Pred nami se dviguje zvonik farne cerkve sv. Kozma in Damijana, neposredno pod njo pa Osnovna šola Krka, ki jo je obiskoval že Jurčič in zapuščena gostilna Borštnik, svoj čas znana po brinovcu. V Vasi Krška vas obiščemo Zdravka, ki ima dobre klobase, tudi pijače se ni braniti. Preko travnikov nadaljujemo proti Znojilam, tu se pohodnice na kmetiji "Pri Špancu" oskrbijo z mlečnimi izdelki in že smo pri avtomobilih in letošnjega pohoda je konec.
Naročite se na:
Objave (Atom)
